Bilo je davnega februarja, leta 1916. A ne, bilo je februarja, leta 2016. Pouk smo imeli tako, kot nekoč naši dedki in babice. Dve uri nas je učila zelo stroga učiteljica. Strogo je gledala izpod očal, lase je imela spete v figo, oblečena je bila v staro obleko in čevlji so zelo topotali.  Klicali smo jo gospodična učiteljica. V rokah je nosila palico, s katero je večkrat udarila po mizi, če nismo bili pridni. Tisti najbolj nagajivi smo klečali na koruzi ali pa na polenih.  Kolena so nas pošteno bolela.

Dve uri pa smo se družili z našimi dedki in babicami. Povedali so nam, kako je bilo, ko so oni hodili v šolo. Nekateri so prinesli pokazat kakšno igro, ki so se jo včasih igrali. Ena babica je pokazala, kako se piše s čisto pravim peresom iz perja. Veliko zanimivega smo izvedeli, pa vendar ne bi živeli v tistih časih.

učenci 1.a in 1.b razreda z učiteljicam