Življenje današnjega časa, tega meseca in korona časa je v več pogledih drugačno kot sicer. Šolanje na daljavo, okrnjena medsebojna srečanja med nami, mnogo osamljenih starejših ter drugih pomoči potebnih ljudi.
V četrtem razredu trenutno beremo knjigo Lukec in njegov škorec, kjer France Bevk opisuje revščino takratnega časa, življenje družine na dveh različnih krajih zaradi zagotavljanja preživetja.
Kako vesel je bil Lukec, ko je končno prispelo pismo očeta iz Amerike. Tako dolgo pričakovano pismo!
Ko smo četrtošolci preslikali ta doživetja v današnji čas, se je misel ustavila pri Karitasovi akciji Pismo za lepši dan. Ja, tudi mi lahko nekomu polepšamo dan!
Učenci so zelo zavzeto zapisali pisma ter dodali risbice. Učiteljici pa sva od dobrodelne organizacije Karitas izvedeli, da so za nas izbrali dom starejših Marije in Marte v Logatcu ter da bodo tam zelo veseli Pisem za lepši dan.
Tako je petkov dan, 20. 11., ob slovenskem tradicionalnem zajtrku minil tudi z mislijo na osamljene starejše. Učiteljici sva organizirali oddajo pisem popoldne pri šoli. Z upoštevanjem vseh varnostnih ukrepov so učenci oddajali svoja lepa pisma v škatlo.
Lepo jih je bilo videti po dolgem času, pa čeprav z veliko razdalje in maskami.
Pisma so nato potovala do doma Marije in Marte v Dolnjem Logatcu, kjer bodo razveseljevala naprej.
Mi pa smo se ob vsem trudu za druge in prijetnem srečanju vrnili dobre volje domov.
rbt 
učiteljici Andreja Kržišnik in Nataša Vidmar
